Domov
Predstavitev
Storitve
Izvajalci
Pristop k PZA
Teleoskrba
Februar 2009
Naroči se na revijo
Več iz te revije
Prenesi revijo (PDF)
Arhiv revij
Več iz te revije:
asist. Valentin Sojar, dr.med.
Andrej Karoli
Zgaga in GERB
Tesnoba ali agorafobija
Izkušnja s Prvo zdravstveno asistenco
Panika
Stanje duha: Tesnoba in Panika
Več iz te rubrike:
Vloga vitamina D pri raku dojk
Kajenje škodi tudi sluhu
Cepljenje proti gripi - tudi za nosečnice
Študija o HPV pri moških
Parna žleza
Zaprtje pri otroku
Novo upanje za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 1
Več člankov istega avtorja:
Šen (Erysipelas)
Nevarna sončarica
Slabokrvnost – anemija
Ščitnica
Klop v koži
Previdnost pri nabiranju in pripravljanju gob
ANKETA
Ali poslušate radio Pacient? (103.3, 104.1, 107.4)
Da.
Ne.
Februar 2009
, 26.2.2009
Novičke:
Hripavost
Avtor: Jože Vidmar, dr. med., spec. splošne medicine
Zvok glasu je odvisen od velikost in od oblikovanosti grla in predvsem od napetosti glasilk.
Kadar pride do okvare glasilk, se glas spremeni, pogosto postane hripav. Tako motnjo govora lahko povzroči nepravilna uporaba glasilk, če npr. preglasno in dolgo govorimo, kričimo ali pojemo. Še pogosteje lahko zaradi prej naštetega dobimo okvaro glasilk in žrela, razne bolezni ali poškodbe. Najbolj pogosti vzroki za kratkotrajno hripavost so virusna in druga vnetja v žrelu. Trajno hripavost lahko povzroči npr. poškodba žrelnega živca, kar se včasih primeri pri operaciji žleze ščitnice. Dolgotrajno hripavost, pogosto tudi brez drugih bolezenskih znakov, povzroči rak na glasilkah.
dr. svetuje
Ko traja hripavost dlje kakor 2 tedna, obiščite svojega zdravnika! To velja še posebej, če ste kadilec.